V transformativni projekciji priznanega raziskovalnega podjetja Wood Mackenzie je prihodnost fotovoltaičnih (PV) sistemov v zahodni Evropi v središču pozornosti. Napoved kaže, da bo v naslednjem desetletju nameščena zmogljivost fotonapetostnih sistemov v zahodni Evropi narasla na impresivnih 46 % celotne evropske celine. Ta porast ni le statistični čudež, ampak dokaz osrednje vloge regije pri zmanjševanju odvisnosti od uvoženega zemeljskega plina in na čelu nujne poti k razogljičenju.
V prelomnem razkritju je Mednarodna agencija za energijo (IEA) predstavila svojo vizijo prihodnosti svetovnega transporta. Po nedavno objavljenem poročilu „World Energy Outlook“ se bo število električnih vozil (EV), ki vozijo po svetovnih cestah, do leta 2030 skoraj desetkrat povečalo. Pričakuje se, da bo ta monumentalni premik povzročila kombinacija razvijajočih se vladnih politik in vse večjo zavezanost čisti energiji na večjih trgih.
Evropska solarna industrija je brenčala od pričakovanj in zaskrbljenosti zaradi poročanih 80 GW neprodanih fotovoltaičnih (PV) modulov, ki so trenutno na zalogi v skladiščih po vsej celini. To razkritje, podrobno opisano v nedavnem raziskovalnem poročilu norveškega svetovalnega podjetja Rystad, je sprožilo vrsto reakcij v industriji. V tem članku bomo razčlenili ugotovitve, raziskali odzive industrije in razmislili o morebitnem vplivu na evropsko sončno krajino.
Brazilija se sooča s hudo energetsko krizo, saj je bila četrta največja hidroelektrarna v državi, hidroelektrarna Santo Antônio, prisiljena zapreti zaradi dolgotrajne suše. Ta situacija brez primere je sprožila zaskrbljenost glede stabilnosti oskrbe z energijo v Braziliji in potrebe po alternativnih rešitvah za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja.
Indija in Brazilija naj bi se zanimali za gradnjo tovarne litijevih baterij v Boliviji, državi, ki ima največje zaloge te kovine na svetu. Državi preučujeta možnost postavitve tovarne za zagotovitev stalne oskrbe z litijem, ki je ključna sestavina baterij za električna vozila.
V zadnjih letih si Evropska unija prizadeva za diverzifikacijo svojih energetskih virov in zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina. Ta premik v strategiji je bil posledica številnih dejavnikov, vključno z zaskrbljenostjo zaradi geopolitičnih napetosti in željo po zmanjšanju emisij ogljika. Kot del teh prizadevanj se EU za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) vedno bolj obrača na Združene države.
Kitajska je že dolgo znana kot velika porabnica fosilnih goriv, vendar je v zadnjih letih država naredila pomembne korake k večji uporabi obnovljive energije. Leta 2020 je bila Kitajska največja svetovna proizvajalka vetrne in sončne energije, zdaj pa je na dobri poti, da do leta 2022 iz obnovljivih virov proizvede impresivnih 2,7 bilijona kilovatnih ur električne energije.
V zadnjih tednih so vozniki v Kolumbiji protestirali proti naraščajočim cenam bencina na ulicah. Demonstracije, ki so jih organizirale različne skupine po vsej državi, so opozorile na izzive, s katerimi se soočajo številni Kolumbijci, ko se poskušajo spopasti z visokimi stroški goriva.
Nemčija je ena največjih porabnic zemeljskega plina v Evropi, saj gorivo predstavlja približno četrtino porabe energije v državi. Vendar se država trenutno sooča s krizo cen plina, pri čemer bodo cene ostale visoke do leta 2027. V tem blogu bomo raziskali dejavnike, ki stojijo za tem trendom in kaj to pomeni za potrošnike in podjetja.
Brazilija se je nedavno znašla v primežu zahtevne energetske krize. V tem obsežnem spletnem dnevniku se poglobimo v srce te zapletene situacije, razčlenimo vzroke, posledice in možne rešitve, ki bi Brazilijo lahko vodile k svetlejši energetski prihodnosti.