Kaj jeIindustrijski inCkomercialnoEživčnostShranjenje inCommonBuporabnostModels

I. Industrijsko in komercialno shranjevanje energije

»Industrijsko in komercialno shranjevanje energije« se nanaša na sisteme za shranjevanje energije, ki se uporabljajo v industrijskih ali komercialnih objektih.

Z vidika končnih uporabnikov lahko shranjevanje energije kategoriziramo v shranjevanje energije na strani napajanja, na strani omrežja in na strani uporabnika. Shranjevanje energije na strani napajanja in omrežja je znano tudi kot shranjevanje energije pred merjenjem ali skupno shranjevanje, medtem ko se shranjevanje energije na strani uporabnika imenuje shranjevanje energije po števcu. Shranjevanje energije na strani uporabnika lahko nadalje razdelimo na industrijsko in komercialno shranjevanje energije ter gospodinjsko shranjevanje energije. V bistvu industrijsko in komercialno shranjevanje energije spada pod shranjevanje energije na strani uporabnika, ki služi industrijskim ali komercialnim objektom. Industrijsko in komercialno shranjevanje energije se uporablja v različnih okoljih, vključno z industrijskimi parki, komercialnimi centri, podatkovnimi centri, komunikacijskimi baznimi postajami, upravnimi stavbami, bolnišnicami, šolami in stanovanjskimi stavbami.

S tehničnega vidika lahko arhitekturo industrijskih in komercialnih sistemov za shranjevanje energije razvrstimo v dve vrsti: sisteme, povezane z enosmernim tokom, in sisteme, povezane z izmeničnim tokom. Sistemi za spajanje na enosmerni tok običajno uporabljajo integrirane fotovoltaične sisteme za shranjevanje, sestavljene iz različnih komponent, kot so fotonapetostni sistemi za proizvodnjo električne energije (v glavnem obsegajo fotonapetostne module in krmilnike), sistemi za proizvodnjo električne energije za shranjevanje energije (vključno z baterijskimi paketi, dvosmernimi pretvorniki (»PCS«), baterijo sistemi upravljanja (»BMS«), doseganje integracije fotovoltaične proizvodnje in shranjevanja električne energije), sistemi upravljanja z energijo (»EMS sistemi«) itd.

Temeljno načelo delovanja vključuje neposredno polnjenje baterijskih sklopov z enosmernim tokom, ki ga generirajo fotonapetostni moduli prek fotovoltaičnih krmilnikov. Poleg tega se lahko izmenični tok iz omrežja pretvori v enosmerni tok prek PCS za polnjenje paketa baterij. Ko obremenitev zahteva električno energijo, baterija sprosti tok, pri čemer je točka zbiranja energije na koncu baterije. Po drugi strani sistemi za spajanje na izmenični tok sestavljajo več komponent, vključno s fotonapetostnimi sistemi za proizvodnjo električne energije (v glavnem vključujejo fotonapetostne module in inverterje, povezane z omrežjem), sistemi za proizvodnjo električne energije za shranjevanje energije (vključno z baterijskimi paketi, PCS, BMS itd.), EMS sistem itd.

Osnovno načelo delovanja vključuje pretvorbo enosmerne energije, ki jo generirajo fotonapetostni moduli, v izmenični tok prek omrežno povezanih pretvornikov, ki se lahko napajajo neposredno v omrežje ali električne obremenitve. Druga možnost je, da ga prek PCS pretvorite v enosmerno napajanje in napolnite na baterijski paket. Na tej stopnji je točka zbiranja energije na koncu AC. Sistemi za spajanje na enosmerni tok so znani po svoji stroškovni učinkovitosti in prilagodljivosti, primerni za scenarije, kjer uporabniki porabijo manj električne energije podnevi in ​​več ponoči. Po drugi strani so sistemi za spajanje na izmenični tok značilni po višjih stroških in prilagodljivosti, kar je idealno za aplikacije, kjer so fotovoltaični sistemi za proizvodnjo električne energije že nameščeni ali kjer uporabniki porabijo več električne energije podnevi in ​​manj ponoči.

Na splošno lahko arhitektura industrijskih in komercialnih sistemov za shranjevanje energije deluje neodvisno od glavnega električnega omrežja in tvori mikroomrežje za fotovoltaično proizvodnjo energije in shranjevanje baterij.

II. Arbitraža Peak Valley

Arbitraža Peak Valley je pogosto uporabljen prihodkovni model za industrijsko in komercialno shranjevanje energije, ki vključuje polnjenje iz omrežja po nizkih cenah električne energije in praznjenje po visokih cenah električne energije.

Če za primer vzamemo Kitajsko, njeni industrijski in komercialni sektorji običajno izvajajo politiko določanja cen električne energije glede na čas uporabe in politike določanja cen električne energije ob konični porabi. Na primer, v regiji Šanghaj je Šanghajska komisija za razvoj in reforme izdala obvestilo o nadaljnji okrepitvi mehanizma določanja cen električne energije glede na čas uporabe v mestu (Šanghajska komisija za razvoj in reforme [2022] št. 50). Glede na obvestilo:

Za splošne industrijske in komercialne namene ter drugo dvodelno in veliko industrijsko dvodelno porabo električne energije je konica pozimi od 19.00 do 21.00 (januar in december) in od 12.00 do 14.00: 00 poleti (julij in avgust).

V konicah poleti (julij, avgust, september) in pozimi (januar, december) se bodo cene električne energije glede na fiksno ceno dvignile za 80 %. Nasprotno pa se bodo v nizkih obdobjih cene električne energije znižale za 60 % glede na fiksno ceno. Poleg tega se bodo v konicah cene električne energije zvišale za 25 % glede na konico.

V drugih mesecih v konicah se cene električne energije glede na pavšalno ceno zvišajo za 60 %, v nizkih obdobjih pa se cene glede na pavšal znižajo za 50 %.

Za splošno industrijsko, komercialno in drugo enosistemsko porabo električne energije se razlikujejo samo konice in doline brez nadaljnje delitve konic. V konicah poleti (julij, avgust, september) in pozimi (januar, december) se bodo cene električne energije glede na pavšalno ceno dvignile za 20 %, v nizkih obdobjih pa se bodo cene glede na pavšal znižale za 45 %. V ostalih mesecih v konicah se bodo cene električne energije glede na pavšal zvišale za 17 %, v nizkih obdobjih pa se bodo cene glede na pavšal znižale za 45 %.

Industrijski in komercialni sistemi za shranjevanje energije izkoriščajo to cenovno strukturo tako, da kupujejo poceni elektriko v času izven konic in jo dobavljajo obremenitvi v konicah ali obdobjih z visoko ceno električne energije. Ta praksa pomaga zmanjšati stroške električne energije podjetja.

III. Časovni premik energije

»Časovni zamik energije« vključuje prilagoditev časovne razporeditve porabe električne energije prek shranjevanja energije, da se izravnajo konice povpraševanja in zapolnijo obdobja nizke porabe. Pri uporabi opreme za proizvodnjo električne energije, kot so fotonapetostne celice, lahko neusklajenost med krivuljo proizvodnje in krivuljo porabe obremenitve privede do situacij, ko uporabniki prodajo presežek električne energije v omrežje po nižjih cenah ali kupijo električno energijo iz omrežja po višjih cenah.

Da bi rešili to težavo, lahko uporabniki polnijo baterijo v času nizke porabe električne energije in izpraznijo shranjeno elektriko v obdobjih največje porabe. Cilj te strategije je povečati gospodarske koristi in zmanjšati emisije ogljika podjetij. Poleg tega varčevanje presežne vetrne in sončne energije iz obnovljivih virov za poznejšo uporabo v obdobjih največjega povpraševanja prav tako velja za prakso energetskega časovnega zamika.

Energy time shift nima strogih zahtev glede urnikov polnjenja in praznjenja, parametri moči za te procese pa so razmeroma prilagodljivi, zaradi česar je vsestranska rešitev z visoko frekvenco uporabe.

IV.Skupni poslovni modeli za industrijsko in komercialno shranjevanje energije

1.PredmetInvključen

Kot smo že omenili, je jedro industrijskega in komercialnega shranjevanja energije v uporabi objektov in storitev za shranjevanje energije ter pridobivanju prednosti shranjevanja energije z arbitražo v dolini konic in drugimi metodami. In v tej verigi so glavni udeleženci ponudnik opreme, ponudnik energetskih storitev, stranka, ki financira lizing, in uporabnik:

2.pogostaBuporabnostModels

Trenutno obstajajo štirje običajni poslovni modeli za industrijsko in komercialno shranjevanje energije, in sicer model »uporabniška lastna naložba«, model »čistega zakupa«, model »pogodbenega upravljanja z energijo« in »pogodbeno upravljanje z energijo + finančni zakup«. model. To smo povzeli na naslednji način:

(1)Use Investment

V skladu z modelom samonaložbe uporabnika uporabnik sam kupi in namesti sisteme za shranjevanje energije, da bi užival prednosti shranjevanja energije, predvsem z arbitražo peak valley. V tem načinu, čeprav lahko uporabnik neposredno zmanjša konično britje in polnjenje doline ter zmanjša stroške električne energije, mora še vedno nositi začetne stroške naložbe ter dnevne stroške delovanja in vzdrževanja. Diagram poslovnega modela je naslednji:

(2) ČistoLlajšanje

V načinu čistega lizinga uporabniku ni treba sam kupovati hranilnikov energije. Od ponudnika opreme morajo le najeti hranilnike energije in plačati ustrezne pristojbine. Ponudnik opreme nudi uporabniku storitve gradnje, obratovanja in vzdrževanja, prihodek od shranjevanja energije pa uživa uporabnik. Diagram poslovnega modela je naslednji:

(3) Pogodbeno upravljanje z energijo

Pri pogodbenem modelu upravljanja z energijo izvajalec energetskih storitev investira v nakup hranilnikov energije in jih zagotavlja uporabnikom v obliki energetskih storitev. Ponudnik energetskih storitev in uporabnik si na dogovorjen način delita prednosti shranjevanja energije (vključno z delitvijo dobička, popusti pri ceni električne energije ipd.), to je z uporabo sistema elektrarn hranilnika energije za shranjevanje električne energije med nizko ali normalno ceno električne energije. obdobjih in nato oskrbo uporabnikovega bremena v obdobjih konične cene električne energije. Uporabnik in ponudnik energetske storitve si nato v dogovorjenem razmerju delita koristi od shranjevanja energije. V primerjavi z modelom samoinvestiranja uporabnika ta model uvaja ponudnike energetskih storitev, ki zagotavljajo ustrezne storitve shranjevanja energije. Ponudniki energetskih storitev imajo pri pogodbenem modelu upravljanja z energijo vlogo investitorja, kar do neke mere zmanjšuje investicijski pritisk na uporabnike. Diagram poslovnega modela je naslednji:

(4) Pogodbeno upravljanje z energijo+financiranje lizinga

Model »Pogodbeno upravljanje z energijo+finančni lizing« se nanaša na uvedbo stranke finančnega lizinga kot najemodajalca hranilnikov energije in/ali energetskih storitev po modelu pogodbenega upravljanja z energijo. V primerjavi s pogodbenim modelom upravljanja z energijo uvedba financiranja najemnikov za nakup hranilnikov energije močno zmanjša finančni pritisk na ponudnike energetskih storitev in jim tako omogoči večjo osredotočenost na pogodbene storitve upravljanja z energijo.

Model »Pogodbeno upravljanje z energijo + finančni lizing« je razmeroma zapleten in ima več podmodelov. Na primer, en skupni podmodel je, da ponudnik energetskih storitev najprej pridobi objekte za shranjevanje energije od ponudnika opreme, nato pa stranka finančnega lizinga izbere in kupi objekte za shranjevanje energije v skladu s svojim dogovorom z uporabnikom in da objekte za shranjevanje energije v najem uporabnika.

V času najema je lastništvo hranilnikov energije najemodajalec, uporabnik pa ima pravico do uporabe. Po preteku najemne dobe lahko uporabnik pridobi lastništvo hranilnikov energije. Ponudnik energetskih storitev uporabnikom v glavnem zagotavlja storitve gradnje, obratovanja in vzdrževanja hranilnikov energije, za prodajo in obratovanje opreme pa lahko pridobi ustrezno nadomestilo od lizingojemalca. Diagram poslovnega modela je naslednji:

Za razliko od prejšnjega semenskega modela, v drugem semenskem modelu stranka finančnega lizinga neposredno vlaga v ponudnika energetskih storitev in ne v uporabnika. Natančneje, finančni lizingojemalec izbere in kupi hranilnike energije od ponudnika opreme v skladu s pogodbo s ponudnikom energetskih storitev in hranilnike energije odda ponudniku energetskih storitev v najem.

Ponudnik energetskih storitev lahko s takimi hranilniki energije izvaja energetske storitve uporabnikom, v dogovorjenem deležu deli koristi hranilnikov energije z uporabniki in nato del koristi poplača lizingojemalcu. Po poteku najemne dobe ponudnik energetskih storitev pridobi lastništvo hranilnika energije. Diagram poslovnega modela je naslednji:

V. Skupni poslovni dogovori

V obravnavanem modelu so primarni poslovni protokoli in povezani vidiki opisani na naslednji način:

1.Okvirni sporazum o sodelovanju:

Subjekti lahko sklenejo okvirno pogodbo o sodelovanju, da vzpostavijo okvir za sodelovanje. Na primer, v modelu pogodbenega upravljanja z energijo lahko ponudnik energetskih storitev podpiše takšno pogodbo s ponudnikom opreme, v kateri so opredeljene odgovornosti, kot sta izgradnja in delovanje sistema za shranjevanje energije.

2.Sporazum o upravljanju z energijo za sisteme za shranjevanje energije:

Ta sporazum običajno velja za model pogodbenega upravljanja z energijo in model »pogodbeno upravljanje z energijo + finančni lizing«. Vključuje zagotavljanje storitev upravljanja z energijo s strani ponudnika energetskih storitev uporabniku, z ustreznimi koristmi, ki jih ima uporabnik. Odgovornosti vključujejo plačila uporabnika in sodelovanje pri razvoju projekta, izvajalec energetskih storitev pa skrbi za projektiranje, gradnjo in obratovanje.

3.Pogodba o prodaji opreme:

Razen pri modelu čistega lizinga so pogodbe o prodaji opreme pomembne pri vseh komercialnih modelih shranjevanja energije. Na primer, pri modelu samoinvestiranja uporabnikov se z dobavitelji opreme sklenejo dogovori za nakup in postavitev hranilnikov energije. Zagotavljanje kakovosti, skladnost s standardi in poprodajne storitve so ključni dejavniki.

4.Pogodba o tehničnih storitvah:

Ta pogodba je običajno podpisana s ponudnikom opreme za zagotavljanje tehničnih storitev, kot so načrtovanje sistema, namestitev, delovanje in vzdrževanje. Jasne storitvene zahteve in skladnost s standardi so bistveni vidiki, ki jih je treba obravnavati v pogodbah o tehničnih storitvah.

5.Pogodba o najemu opreme:

V scenarijih, kjer ponudniki opreme obdržijo lastništvo skladišč energije, se med uporabniki in ponudniki podpišejo pogodbe o najemu opreme. Ti sporazumi določajo odgovornost uporabnikov za vzdrževanje in zagotavljanje normalnega delovanja objektov.

6.Pogodba o finančnem najemu:

Pri modelu »Pogodbeno upravljanje z energijo + finančni lizing« se običajno sklene pogodba o finančnem lizingu med uporabniki ali ponudniki energetskih storitev in strankami finančnega lizinga. Ta pogodba ureja nakup in zagotavljanje objektov za shranjevanje energije, lastninske pravice med najemom in po njem ter vidike izbire primernih objektov za shranjevanje energije za domače uporabnike ali ponudnike energetskih storitev.

VI. Posebni previdnostni ukrepi za ponudnike energetskih storitev

Ponudniki energetskih storitev igrajo pomembno vlogo v verigi doseganja industrijskega in komercialnega shranjevanja energije ter pridobivanja koristi shranjevanja energije. Za ponudnike energetskih storitev obstaja vrsta vprašanj, ki potrebujejo posebno pozornost pri industrijskem in komercialnem shranjevanju energije, kot so priprava projektov, financiranje projektov, nabava objektov in namestitev. Te težave na kratko navajamo na naslednji način: